Cerita Rakyat Minahasa sejak tahun 1861 _ Bahasa Tountembouan_Seri #1
KISAH KURA-KURA DAN MONYET
1.
Kukua an doro’ i mßila-mbilang wo se Wolai,
sinisil i Jan Bun kat, dari Kapoja. Tareran
Sapaka
si mßila-mbilang, ja matinanëm sa’ut. Muntion sa’ut(ë)na wo maio i mëwowoso, ja
maio ipara’nda-ra’nda e Wolai, wo pëngiru-ngirukënera i maindo se wowos. A si
ëndo makasa mangeo pailëken i mßila-mbilang, ja pakakaapuno e Wolai ëm puntina.
Ituoka ng kuanao : „Tia’pe’ kamu, wowondasangkuoka.”
Nimaja’
ën ëndo, ja maio ka’i se Wolai. Mindoo im punti sera, ja lumeako tu’u am
bowondas, milaso ëm bowondas itjawe’eó-mio’ an sula si ësa wo mate. Mangen si
mßila-mbilang, pailëkënao nimateo si Wolai wo sia indonao-mai. En du’i
nië’mbana. Ituoka mapëli’io sia wo tumowa se Wolai mai rumeindeng. Marengo se
Wolai im bawa’ando, ja sera kinaalian apu aiwe’e i pinareindenganera. Tajango
tojo’ sera, ja rumangato-mange si mßila-mbilang, ëng kuana: „Tumënga-tënga’-
mange in du’i i tjarapimiow.” Sumowato-mai se Wolai: „Sapa?” Kuano i
mßila-mbilang: „Milë-ilëk, en tia’se toja’ang kasëpian in tjaju.” Rumangato
ka’i si mßila-mbilang: „Tumënga-tënga – mange in du’i i tjarapimiow.” Kuano e
Wolai: „Mënë-pënës. Rumangato ka’i si mßila-mbilang: „Tumënga-tënga’-mange in
du’i i tjarapimiow.” Kuano e Wolai: „Tanuoka makua : in du’i i tjarapimiow. O!
ja isia tu’u re’e nimindo si tjarapita. Morak, angen sia!” Ituoka mangeo se Wolai
wo sera tumangka si mßila-mbilang.
Ëng kuaera: „Tia’pe’ ko, itjo tu’u re’e si nimindo si
tjarapiami; popoan sia wo mange ipumpun am posok.” Sumowato si mßila-mbilang:
„Je! waleku sama’!” Sumowato se Wolai: „Isurip-ange an unër in saraw sia.”
Siituoka maame’o si mßila-mbilang: „I-i, hi-i! Ja iwangkilera-mako sia, ëng
kuanao: „E! waleku sama’!” Sumowato se Wolai: „E ! indongkë’, iwali-mange an
dano sia.” Maame’o sia, ëng kuana: „I-i, hi-i, e mëkiampung!”
Ilëpoko
tu’u-mio’ an dano sia, ja sia muntëp-ange am bu’mbu’ im batu. Ëng kuano e
Wolai: „Ja ! nimateo tu’u si mßila-mbilang e!” Palingan-ako i mßila-mbilang ëng
kasale-sale’anera, ja ng kuana: „E ! waleku tu’uman sama’!” Maleo-mio’ am batu
sia, ëng kuano e Wolai: „Ro’mbën.” Rumo’mbo si ësa, karetën-ai i mßila-mbilang
ëm bua’na in tjamana, wo itu isomoina-mako a litjur, wo ng kuana: „litjope’, e
kalo!” Sawëlano ka i i ésa sia, tani’tuka ka’i. Ra’itja ipakua-kuaera in
tjinareto i mßilambilang ëng karna, iaka-akar sera im baja ëng kinapela’an.
Ambituoka sera, lumangkoio-mai si Tu’a, ëng kuana: „Sapa n ipakaëna’miow wana?”
Kuano e Wolai: „Të’tëkanami tjo, e Tu’a, së’sëpënu si wunong anio’.” Kuano i
Tu’a: „Sama’, ta’an mindo-mai watu kamu wo isepë dim pë nar(ë)ku. Sumë’sëpo si
Tu’a, ta’an ën dano ra’itja nimakaapu, wo si Tu’a nimawësuo, iaka-akar sia i
nimënëndi-nëndioka, wo se Wolai nitumimboi am batu, en tinuli im batu,
iaka-akar i mangawangkil. Ituoka marengo sera, an da itja wana kinaakoan.
